Kamnite solze: spominjanje in učenje o holokavstu in genocidu nad Romi

Abstract

Judje so se na ozemlje današnje Slovenije v večjem številu začeli priseljevati v 12. in 13. stoletju. Največje judovske skupnosti na slovenskih tleh so v srednjem veku živele v Mariboru, na Ptuju in v Ljubljani, Judje pa so živeli tudi v Piranu, Izoli, Kopru, Trstu, Gorici, Celju, Slovenj Gradcu, Radgoni, Slovenski Bistrici, Dravogradu in Ormožu. Na Slovenskem, kjer Judje nikoli niso bili številni, se je antisemitizem pojavil predvsem kot posledica sledenja tokovom iz avstro-ogrskih dežel z večjim deležem judovskega prebivalstva. Leta 1931 je na Slovenskem v Dravski banovini (današnja Slovenija brez Primorske) živelo okrog 820 Judov. Slovenija je bila po 6. aprilu 1941 okupirana in razdeljena med nemške, italijanske in madžarske okupatorje. Ob italijanskem popisu prebivalstva v Ljubljanski pokrajini (Ljubljana, Notranjska in večina Dolenjske) konec julija 1941 se je nekaj ljubljanskih Judov opredelilo za Nemce v upanju, da si bodo tako rešili življenje. Po kratkotrajni nemški okupaciji je bilo Prekmurje prepuščeno Madžarski. Še pred tem je nacistična oblast tamkajšnjemu judovskemu prebivalstvu zaplenila večino predmetov večje vrednosti, judovske trgovine in gostilne pa so oropali kulturbundovci. S prihodom madžarskih okupacijskih oblasti so imeli Judje nekaj časa navidezni mir. Doslej je bilo na območju Slovenije ugotovljenih skupaj 558 žrtev holokavsta. Romi so bili podobno kot Judje vse od prihoda na evropska tla zaznamovani z izrazito negativnimi oznakami, preganjanjem in diskriminacijo. V Sloveniji so se Romi začeli stalno naseljevati v 17. in 18. stoletju, predvsem v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter na Gorenjskem. Tudi Romi so bili v celotni zgodovini naseljevanj v evropske dežele podvrženi pregonom in poskusom nasilne asimilacije. Glavni organizator nacističnega genocida nad Romi in Sinti je bil vodja SS Heinrich Himmler. Pred drugo svetovno vojno je v Dravski banovini, večinoma v Prekmurju in na Dolenjskem, živelo več kot 1.100 Romov, okoli sto Sintov je živelo na Gorenjskem. Položaj Romov na Dolenjskem se je spremenil s kapitulacijo Italije in z nemško zasedbo. V bazi podatkov o žrtvah druge svetovne vojne na Slovenskem je bilo doslej med Romi zapisanih 207 smrtnih žrtev, med njimi je bilo sedem padlih partizanov. Število ubitih slovenskih Romov in Sintov je bilo gotovo večje.

Jevreji su u većem broju počeli da se doseljavaju na teritoriju današnje Republike Slovenije tokom 12. i 13. veka. Najveće jevrejske zajednice na slovenačkom tlu u srednjem veku živele su u Mariboru, Ptuju i Ljubljani; Jevreji su živeli i u Piranu, Izoli, Kopru, Trstu (Trst), Gorici (Goricija), Celju, Slovenj Gradecu, Radgoni (Bad Radkersburg), Slovenskoj Bistrici, Dravogradu i Ormožu. U Sloveniji, gde Jevreji nikada nisu bili u većem broju, antisemitizam se javlja prvenstveno kao posledica praćenja trendova iz austrougarskih krajeva sa većim udelom jevrejskog stanovništva. Godine 1931. u Sloveniji u takozvanoj Dravskoj pokrajini (koja je obuhvatala današnju teritoriju Slovenije bez Primorske) živelo je oko 820 Jevreja. Od 6. aprila 1941. Slovenija je bila pod okupacijom i podeljena između nemačkih, italijanskih i mađarskih okupatora. Na popisu italijanskog stanovništva krajem jula 1941. godine u ljubljanskom kraju (Ljubljana, Unutrašnja Kranjska, veći deo Donje Kranjske) pojedini Jevreji iz Ljubljane su se izjasnili kao Nemci, nadajući se da će tako spasiti svoje živote. Nacističke vlasti su jevrejskom stanovništvu tog kraja zaplenile većinu predmeta od vrednosti, dok su jevrejske radnje i gostionice bile podvrgnute pljački od strane Kulturbunda. Dolaskom mađarskih okupacionih vlasti Jevreji su naizgled bili ostavljeni na neko vreme. Do sada je u Sloveniji identifikovano ukupno 558 žrtava Holokausta. Poput Jevreja, i Romi su po dolasku na evropsko tlo doživljavali krajnje negativne etikete, progon i kontinuiranu diskriminaciju. Romi su u Sloveniji počeli da se stalno naseljavaju u 17. i 18. veku, posebno u krajevima Prekmurja, Dolenjske i Gornje Kranjske (Dolenjska, Bela krajina, Posavje i Gorenjska). I Romi su tokom svoje istorije naseljavanja u evropskim zemljama bili izloženi progonima i pokušajima nasilne asimilacije. Glavni organizator nacističkog genocida nad Romima i Sintima bio je Hajnrih Himler, šef SS-a. Pre Drugog svetskog rata, u Dravskom kraju - pretežno u Prekmurju i Donjoj Kranjskoj - živelo je oko 1.100 Roma, a oko stotinu Sinta u Gornjoj Kranjskoj. Položaj Roma u Donjoj Kranjskoj se promenio kapitulacijom Italije i nemačkom okupacijom. U bazi podataka o žrtvama Drugog svetskog rata u Sloveniji je evidentirano 207 poginulih Roma, uključujući sedam streljanih partizana. U stvarnosti, broj ubijenih slovenačkih Roma i Sinta bio je veći.