Iskanje alternativ. Reševanje Judov v Gorici pred holokavstom

Abstract

Prispevek obravnava iskanje alternativ pri Judih na Goriškem, ki so se po kapitulaciji Italije znašli na udaru nacistov. Posamezni Judje in tudi cele judovske družine so se že do septembra 1943 uspeli umakniti iz Gorice, odšli so predvsem v druge italijanske dežele. Nekateri so po skrivnih kanalih zbežali v Švico, spet drugi so se uspeli skriti na podeželju. Navadno so potovali ali se skrivali pod lažnimi imeni in z dokumenti, ki so jih priskrbele protifašistične organizacije. Po drugi strani se je za odhod v partizanske enote na Primorskem odločil le manjši delež goriških Judov. Goriški Judje so bili namreč tradicionalno bolj vpeti v italijanski kulturno-gospodarski prostor in oddaljeni od slovenske stvarnosti v deželi. Holokavst je dejansko pomenil uničenje judovske skupnosti na Goriškem, ki si po vojni praktično ni več opomogla in je bila dokončno ukinjena leta 1969.

The treatise discusses searching for alternatives with the Gorizia Jews, who were exposed to the Nazis after the capitulation of Italy. Individual Jews and also whole Jewish families managed to escape from Gorizia before September 1943; most of them went to other Italian countries. Some of them escaped to Switzerland by way of clandestine channels, the others managed to find refuge in the countryside. They usually travelled or hid under false names and with identification papers, which were provided by antifascist organisations. On the other hand, only a small number of the Gorizia Jews decided to join the Primorje Partisan units. The Gorizia Jews were traditionally more involved in the Italian cultural-historic milieu and were more distanced from the Slovene reality. Holocaust meant the end of the Gorizia Jewish community, which after World War II could not be re-established and was finally abolished in 1969.

Rad govori o traženju alternativa goričkih Jevreja, koji su nakon kapitulacije Italije bili izloženi nacistima. Pojedini Jevreji, a takođe i čitave jevrejske porodice uspele su da pobegnu iz Gorice pre septembra 1943; većina ih je otišla u druge italijanske zemlje. Neki od njih su tajnim kanalima pobegli u Švajcarsku, drugi su uspeli da nađu utočište na selu. Obično su putovali ili se skrivali pod lažnim imenima i sa ličnim dokumentima, koje su davale antifašističke organizacije. S druge strane, samo mali broj goričkih Jevreja odlučio je da se pridruži primorskim partizanskim jedinicama. Goriški Jevreji su tradicionalno bili više uključeni u italijanski kulturno-istorijski milje i bili su udaljeniji od slovenačke stvarnosti. Holokaust je zapravo značio kraj jevrejske zajednice u Gorici, koja se posle Drugog svetskog rata nije mogla ponovo uspostaviti i konačno je ukinuta 1969. godine.

Die jüdische Gemeinde in Gorica/Görz teilte während des Holocaust das Schicksal ihrer vertriebenen Landsleute. Ihr Leiden vertiefte sich Mitte September 1943, nachdem die Deutschen nach Primorska (slowenisches Küstenland), damalige italienische Julisch Venetien, einmarschierten und nachdem die Operationszone Adriatisches Küstenland errichtet wurde. Einige Gorica/Görz Juden schafften es, bis September 1943 aus der Stadt zu fliehen. Sie gingen in andere nord- und zentralitalienische Länder. Einige fliehen durch geheime Kanäle über Mailand in die Schweiz, die anderen fanden Zuflucht auf dem Land. Meistens reisten oder versteckten sie sich unter falschen Namen und mit falschen Dokumenten, die von antifaschistischen Organisationen erstellt wurden. Marcelo Morpurgo, ein Student, der in Dezember 1943 mit seiner Mutter auf dem friaulischen Land Zuflucht fand und das Ende des Krieges dort erwartete, beschrieb seine Lage in dieser traurigen Zeit als seien sie „Flüchtlinge ohne eigener Schuld“. Nur ein geringer Teil der Gorica/Görz Juden entschied sich, zu den (slowenischen) Partisanen zu gehen. Die bekanntesten Kämpfer aus der Gorica/Görz jüdischer Gemeinde, die wegen ihres Heldentums auch unter anderen Partisanen bekannt waren, waren die Brüder Giacomo und Tullio Donati aus der Garibaldi Division. Die Gorica/Görz Juden waren traditionsbedingt mehr an den italienischen kulturwissenschaftlichen Raum gebunden und von der slowenischen Realität distanziert. Das Ende des Zweiten Weltkrieges erlebten 46 Mitglieder der Gorica/Görz jüdischer Gemeinde, doch sie sahen ihre Zukunft nicht mehr in Gorica/Görz, sondern sie wanderten in die Vereinigten Staaten von Amerika oder in das neu entstandene Land Israel aus.